Mehr lesen
"Zibelka". S to knjigo je zacela delovati Zalozba Drava leta 1953. Na zavihu knjige, ki jo je tedaj izdals Slovenska prosvetna zveza, pise: "Ta knjiga je vsestranski prvenec, najmanj v dvakratnem pomenu. Predvsem je to prva knjiga, tiskana v novi tiskarni koroskih Slovencev. Delo naj bi bilo prispevek tiste smeri, ki zeli v nasi dezeli vec svetlobe in manj naziranj, ki jih po navadi zmerjamo: srednjeveska tema.Tak zarek, ki nenadoma posveti v temo, pa je vcasih tudi bolec - prav sigurno pa za tiste, ki bi storili temo se temnejso, ce bi to le zmogli."Rok Arihov prvi literarni poskus je obveljal.V zimi 1944/45 je Druskovic kot partizan na Koroskem prezivel tragedijo pod Arihovo pecjo (zato Rok Arih). Dva tedna pred koncem vojne je bil nemocna prica druge tragedije, ko so esesovci nad Zelezno Kaplo pobili enajst Sadovnikovih pd. Persmanovih. Do 1948 je Druskovic ostal kot prosvetni aktivist, 1949-51 pa kot diplomat ma Koroskem. "Korotanska" tematika prevladuje v Arihovih crticah. V eni od njih je zapisal misel, ki jo je Karel Prusnik Gasper postavil na zacetek svojih partizanskih spominov: "Vcasih se nam zazdi, da smo se pomotoma naselili na plaz ...""V spominu nam bo Drago vsekakor ostal kot zapisovalec, ziv pripovedovalec - pogosto kar iskriv igralec - zivljenjskih zgodb iz novejse koroske in vseslovenske zgodovine. Kot mojster literarne crtice, novele in krokija ..." je zapisal Janez Stergar ob slovesu leta 2009.13 vinjet v knjigi, ki izide kot reprint, je idelal akademski slikar Ive Subic (1922-1989)
Über den Autor / die Autorin
Drago DruSkovic - Rok Arich, geb. 30. 9. 1920 in Slovenj Gradec, gest. 11.5.2009 in Ljubljana, Slawist, Schriftsteller, Übersetzer, Herausgeber der Gesamtausgabe von Prezihov Voranc. Partisan seit 1941, ab 1944 in Kärnten, wo er in den ersten Nachkriegsjahren als Diplomat wirkte. Die Fragen der Kärntner Slowenen prägten seine berufliche Arbeit am Institut für nationale Studien. 1954-74 Chefredakteur des Kulturmagazins "NaSi razgledi". Bei Drava erschienen Der ungleiche Grenzstreit (gemeinsam mit Janko Pleterski, 1983) und seine Monographie zu Prezihov Voranc (2005).
